Vzroki hipertenzije

Slovarček: HTN: hipertenzija; IZ: interval zaupanja; KT: krvni tlak; SB2: sladkorna bolezen tipa 2 

^*Presečna študija iz leta 2020 je ocenjevala rezultate potrditvene diagnostike z zlatim standardom za primarni hiperaldosteronizem po celotnem spektru resnosti HTN. Pet študijskih protokolov je bilo združenih iz štirih različnih lokacij v ZDA (Birmingham, Alabama; Boston, Massachusetts; Charlottesville, Virginia; in Salt Lake City, Utah). Vključeni so bili udeleženci s specifičnimi fenotipi KT za raziskovanje hormonskih mehanizmov krvnega tlaka. Vsak udeleženec je opravil protokol peroralnega obremenjevanja z natrijem ne glede na vrednosti krožečega aldosterona, renina in razmerja aldosteron–renin. Proizvodnja aldosterona v kontekstu visoke natrijeve bilance in supresije renina je bila kvantificirana kot »reninu neodvisna« proizvodnja aldosterona. Reninu neodvisna proizvodnja aldosterona je bila opredeljena kot »biokemično očiten primarni hiperaldosteronizem«, kadar je presegla mednarodni diagnostični prag, to je hitrost izločanja aldosterona vsaj 12 μg/24 h v kontekstu hkrati visoke natrijeve bilance in supresirane aktivnosti renina. Primarni analizi sta bili porazdelitev reninu neodvisne proizvodnje aldosterona z predstavitvijo 24‑urne hitrosti izločanja aldosterona v urinu med udeleženci, ki so bili v ustrezni natrijevi bilanci in so imeli supresijo renina, ter predstavitev ocen prevalence biokemično očitnega primarnega hiperaldosteronizma. Od 1846 udeležencev s popolnimi podatki o aldosteronu, reninu in natriju v urinu jih je 1015 imelo hitrost izločanja natrija v urinu vsaj 190 mmol/24 h. V tej študiji so bolnikom s hipertenzijo stopnje 1 ali 2 terapije ukinili, da ne bi motile ocene aldosterona. Pri bolnikih z odporno hipertenzijo so ukinili le zdravljenje z antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA), zaradi varnosti pa so jim druga zdravljenja ohranili (n = 289 normotenzivnih; n = 115 s hipertenzijo stopnje 1 brez zdravljenja; n = 203 s hipertenzijo stopnje 2 brez zdravljenja; n = 408 z zdravljeno odporno hipertenzijo). Podskupina 691 je imela supresirano aktivnost renina in je bila primerna za oceno magnitude reninu neodvisne proizvodnje aldosterona. Prilagojene prevalence biokemično očitnega primarnega hiperaldosteronizma pri bolnikih s hipertenzijo so bile ob uporabi konvencionalne definicije (hitrost izločanja aldosterona ≥12 μg/24 h) 15,7 % (95 % IZ: 8,6–22,9 %) pri bolnikih z nezdravljeno hipertenzijo stopnje 1, 21,6 % (95 % IZ: 16,1–27,0 %) pri bolnikih z nezdravljeno hipertenzijo stopnje 2 in 22,0 % (95 % IZ: 17,2–26,8 %) pri zdravljeni odporni hipertenziji; ob uporabi konservativne definicije (hitrost izločanja aldosterona ≥15 μg/24 h) pa 6,1 % (95 % IZ: 0,0–12,1 %) pri bolnikih z nezdravljeno hipertenzijo stopnje 1, 15,2 % (95 % IZ: 10,6–19,8 %) pri bolnikih z nezdravljeno hipertenzijo stopnje 2 in 16,6 % (95 % IZ: 12,5–20,7 %) pri zdravljeni odporni hipertenziji.