Astma

Astma je ena najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, ki prizadene več kot 260 milijonov ljudi in povzroči za več kot 450.000 smrtnih primerov letno po vsem svetu, od katerih bi jih večino lahko preprečili.1

Dejavniki, ki lahko sprožijo ali poslabšajo simptome astme 

Dejavniki, ki lahko sprožijo ali poslabšajo simptome astme, vključujejo virusne okužbe, alergene v domačem ali delovnem okolju (npr. pršice v hišnem prahu, cvetni prah, ščurki), tobačni dim, telesno dejavnost in stres. Nekatera zdravila, npr. beta-blokatorji, acetilsalicilna kislina ali drugi nesteroidni antirevmatiki, lahko sprožijo astmo ali poslabšajo njene simptome.1

Patofiziologija astme2 

Patofiziologija astme Patofiziologija astme

Poslabšanja astme 

Poslabšanja astme, imenovana tudi eksacerbacije ali napadi, so lahko smrtno nevarna, tudi pri ljudeh z navidezno blago astmo. Pojavljajo se pogosteje in z večjo resnostjo, kadar je astma neurejena in pri bolnikih z visokim tveganjem. Vendar se lahko poslabšanja pojavijo tudi pri ljudeh, ki svojo astmo zdravijo z zdravili, zato morajo vsi bolniki imeti pripravljen akcijski načrt za astmo.1

Diagnoza 

Astma je bolezen s številnimi oblikami (fenotipi), ki jo običajno zaznamuje kronično vnetje dihalnih poti. 

 

Astma ima dve ključni značilnosti, ki jo določata: 

  • respiratorni simptomi, kot so piskanje v prsih, težko dihanje, občutek pritiska v prsih in kašelj v anamnezi, ki se spreminjajo skozi čas in po intenzivnosti, ter 
  • spremenljiva omejitev ekspiratornega toka zraka.1

 
Diagnoza astme1 temelji na: 

  • anamnezi s spremenljivimi respiratornimi simptomi;
  • dokazih o spremenljivi omejitvi ekspiratornega pretoka zraka, vključno s:
  • povečanjem FEV1 za > 200 ml in > 12 % začetne vrednosti po inhalaciji bronhodilatatorja (pri otrocih za > 12 % predvidene vrednosti);
  • povprečno dnevno variabilnostjo PEF > 10 % (pri otrocih > 13 %).

Večje in pogostejše variacije povečujejo zanesljivost diagnoze. Fizični pregled je pri bolnikih z astmo pogosto normalen, vendar je najpogostejši znak piskanje pri avskultaciji, še posebej pri forsiranem izdihu.1 


Za podrobnosti in dodatne teste, ki pomagajo pri diagnozi (npr. bronhoprovokacija), obiščite: https://ginasthma.org/

FEV1 – forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi 
PEF – maksimalni ekspiratorni pretok 

Zdravljenje astme

Cilj zdravljenja astme je doseči dobro urejenost ter klinično remisijo bolezni. Dobro urejena astma je povezana z boljšim življenjskim standardom, boljšo pljučno funkcijo, zmanjšanim tveganjem za poslabšanja, manj urgentnimi intervencijami in nižjo smrtnostjo.1

Prednosti urejene astme1: 

  • odsotnost ali minimalni simptomi, brez nočnih prebujanj zaradi astme; 
  • omejena potreba po zdravilih za hitro blaženje simptomov (t.i. olajševalcih); 
  • možnost aktivnega in produktivnega življenja; 
  • normalna ali skoraj normalna pljučna funkcija; 
  • preprečevanje hudih poslabšanj ali napadov astme. 

Terapija z inhalacijskimi kortikosteroidi (IKS) je ključna za zmanjšanje simptomov in tveganja za poslabšanja. Zdravljenje astme mora biti prilagojeno posameznikom glede na stopnjo bolezni, fenotip in dostopnost zdravil.1

Zdravljenje astme je treba prilagoditi vsakemu posameznemu bolniku, pri čemer je treba upoštevati stopnjo nadzora simptomov, dejavnike tveganja za poslabšanje, fenotipske značilnosti in preference bolnika ter učinkovitost razpoložljivih zdravil, njihovo varnost in stroške, ki jih krije Zdravstvena zavarovalnica ali bolnik sam.1

GINA vsako leto objavi priporočila in strategijo za zdravljenje astme v skladu z najnovejšimi rezultati kliničnih raziskav. Ti se lahko v primerjavi s prejšnjimi izdajami znatno ali minimalno spremenijo. Če želite izvedeti več o letošnji GINA strategiji za zdravljenje astme, obiščite https://ginasthma.org/.1 

Nekontrolirana astma

Nekontrolirana astma vključuje: 

  • slabo kontrolo simptomov (pogosti simptomi, nočna prebujanja, omejitve aktivnosti), 
  • pogosta poslabšanja (≥ 2 na leto), ki zahtevajo peroralne kortikosteroide. 

Mnogi bolniki z nekontrolirano astmo bi lahko imeli dobro urejeno bolezen z redno uporabo nizkih odmerkov IKS.1

Problematična astma

Pri problematični astmi obstajajo odpravljivi vzroki, ki jih je treba prepoznati, ter vprašanje pravilne diagnoze, adherence z zdravljenjem in tehnike prejemanja inhalacijskih zdravil.3 

V številnih primerih lahko astma deluje problematična zaradi različnih dejavnikov, kot so nepravilna tehnika uporabe vdihovalnika, slaba adherenca, kajenje, komorbidnosti ali nepravilno postavljena diagnoza. 

Težka astma

Težka astma je podskupina astme, ki vključuje paciente, pri katerih simptomi ostajajo neurejeni kljub optimalni terapiji (GINA stopnja 4 ali 5). To vključuje visoke odmerke IKS z dodatkom drugih zdravil za nadzor astme ali stalno vzdrževanje s peroralnimi kortikosteroidi. 

Uspešno zdravljenje vključuje odpravo dejavnikov, ki prispevajo k resnosti, npr. nepravilna tehnika inhalacije, slaba adherenca, kajenje ali komorbidnosti.1

Težka astma Težka astma

Prevalenca težke astme

Ocenjuje se, da se prevalenca astme v Sloveniji 16 %, od tega je bolnikov s težko astmo med 3 % in 10 % vseh astmatičnih bolnikov.4

Podatki iz raziskave med odraslimi bolniki z astmo na Nizozemskem so pokazali, da ima 17,4 % celotne populacije bolnikov z astmo problematično astmo, ki je opredeljena kot nenadzorovana astma kljub uporabi visokih vzdrževalnih odmerkov zdravil. Vendar pa je le 20,5 % teh bolnikov imelo dobro adherenco pri uporabi predpisanih visokih odmerkov inhalacijskih kortikosteroidov (IKS) in pravilno tehniko inhalacije. Na podlagi te raziskave se ugotavlja, da ima hudo astmo le 3,6 % celotne populacije bolnikov z astmo.2

Prevalenca težke astme Prevalenca težke astme

Diagnoza in zdravljenje težke astme

GINA je leta 2018 objavila prvi vodič za diagnozo in zdravljenje problematične in težke astme. Od takrat občasno objavlja posodobitve vodiča v skladu z novimi podatki kliničnih raziskav in razpoložljivimi novimi terapevtskimi možnostmi. Vodič med drugim vključuje podroben algoritem za diagnozo in zdravljenje težke astme z vsemi potrebnimi koraki, ki jih je treba upoštevati: 

  1. Pregled in obravnava odraslih pacientov in mladostnikov s problematično astmo se izvaja na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva (osebni zdravnik ali specialist). 
  2. Ocenjevanje in zdravljenje fenotipov težke astme poteka na terciarni ravni zdravstvenega varstva (center za težko astmo). 
  3. Obravnava in spremljanje terapije pri težki astmi, kar vključuje sodelovanje med specialistom za težko astmo in zdravnikom na sekundarni ravni zdravstvenega varstva. 

Za ogled najnovejše revizije strategije GINA za diagnozo in zdravljenje astme, težke za zdravljenje, in hude astme ter za podrobnosti obiščite https://ginasthma.org/.1 

Reference:

  1. The Global Initiative for Asthma (GINA). Globalna strategija za obvladovanje in preprečevanje astme https://ginasthma.org/.
  2. Ishmael F, et al. J Am Osteopath Assoc 2011;111:S11–7.
  3. Škrgat S et al, Predlog za obravnavo bolnika z astmo na primarni in specialistični pulmološki ravni v Sloveniji, ZPS 202.
  4. Šuškovič et al, Prevalenca astme pri odraslih v Sloveniji, Zdrav Vestn,2011; 80: 451–457.

VEEVA ID: SI-4871, februar 2025 

 

Ta material je namenjen izobraževanju javnosti in bolnikov.

myAstraZeneca.si
AstraZeneca UK Limited,
Podružnica v Sloveniji
Verovškova ulica 55, 

Ljubljana, Slovenija